Strategija razvoja kulture in kulturna dediščina

V letu 2021 je bila sprejeta Strategija razvoja kulture v občini Medvode za obdobje 2021-2024, ki zajema tudi področje kulturne dediščine.

Konec leta 2019 je vlada sprejela Strategijo kulturne dediščine 2020–23, katere splošni cilji so: s pomočjo dediščine prispevati h kakovosti življenja in k bolj povezani družbi, pospešiti trajnostni razvoj Slovenije in izboljšati odnos družbe do naše dediščine.

»Izhodišče strategije je načelo celostnega ohranjanja dediščine kot temelja nacionalne identitete, kulturne raznolikosti Slovenije (ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo), privlačnosti naše države za življenje naših državljanov, izobraževanje, razvoj, umetniško ustvarjanje, turizem in druge gospodarske dejavnosti. Je temelj sodobne ustvarjalnosti in prepoznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti.«*²⁹

Občina Medvode je v letu 2008 s strani ZVKDS pridobila dokument Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Medvode, ki je podlaga za sprejemanje aktov s področja urejanja prostora, hkrati pa podaja smernice oziroma izhodišča za oblikovanje strateških ciljev ohranjanja in varovanja kulturne dediščine. Skladno z usmeritvami Občina Medvode uresničuje priporočila z različnimi ukrepi: ozaveščanje prebivalcev po različnih medijih in kulturnih programih, investicijsko in redno vzdrževanje ter zagotavljanje proračunskih sredstev za Javni razpis za sofinanciranje kulturne dediščine.

Občina Medvode zagotavlja proračunska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje kulturne dediščine, ki zajema redno delovanje društev, obnove, sanacije in drugo. Skozi prepoznavanje potreb in želje občanov ter kulturnih in turističnih delavcev pa se vse bolj kaže tudi usmeritev k ureditvi gradiva (arhiva), iskanju primernih prostorov za predstavitev gradiva (muzej) ter postavitvi informacijskih tabel oziroma označb kulturnih spomenikov pa tudi oblikovanje novih tematskih poti.

Naravna in nepremična kulturna dediščina predstavljata velik potencial za oblikovanje kulturnega turizma in kulturno-umetnostne vzgoje (Polhograjsko hribovje, Smledniški grad, grad Goričane, Lazarinijev dvorec, Dolinčkova domačija, sakralna dediščina, arheološka najdišča ipd.).

Leta 2011 je Ministrstvo za kulturo sprejelo Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, decembra pa je bil izdan Priročnik za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov, ki predvideva uvedbo okroglih tabel. Skladno s tem bo v prihodnosti treba urediti označevalne in informativne table.

Ob pregledu stanja nepremične dediščine se ponuja priložnost za podroben popis, ki lahko vodi v postavitev koncepta povezovanja točk kulturne dediščine po planinskih in kolesarskih poteh. Ob obstoječih poteh, kot so Slovenska partizanska pot – SPP, Jakobova pot, Učna pot Žlebe-Jeterbenk, Aljaževa pot, Od Jakoba do Jakoba, Hiša na hribu, je možno oblikovati tudi dodatne poti in jih primerno vsebinsko povezati. Vsebina poti se trenutno navezuje predvsem na občinskega zavetnika Jakoba Aljaža, analitičen pristop k oblikovanju kulturnega turizma pa odpira vse bolj evropsko zaželene povezave različnih področij: kultura, rekreacija, turizem ipd.

Iz preseka opravljenih analiz pred oblikovanjem tega dokumenta je bilo mogoče posredno izluščiti tudi potrebo po novih turističnih vodnikih, specializiranih za določena področja oziroma objekte kulturne dediščine. V srednjeročnem planu je skladno z oživljanjem rojstne hiše Jakoba Aljaža, vzpostavitvijo muzeja premične kulturne dediščine ter oživitvijo drugih objektov treba razmisliti o pripravi tematskih programov in promocij, ki bi lahko odprla dodatno delovno mesto vodnika oziroma kustosa. Ob uspešni kandidaturi na evropskih razpisih ali razpisu o zaposlitvi prek javnih del tovrstna zaposlitev ne bi predstavljala večjega bremena Občine Medvode. Konstantno povečevanje turizma v Ljubljani (če odmislimo časovno obdobje epidemije) omogoča vzpostavitev programa enodnevnih izletov in s tem predstavlja velik potencial za prihodke v lokalni kulturi in turizmu; tudi s strani sofinanciranih izobraževalnih vsebin ljubljanskih oziroma slovenskih osnovnih šol.

Zelo pomembno delo, ki ga bo v srednjeročnem planu prav tako treba opraviti, je ureditev zemljiškoknjižnih vpisov določenih spomenikov, proučitev možnosti odkupa Dolinčkove hiše in rojstne hiše Franca Rozmana Staneta, ki bi s tem prešli v državno oziroma občinsko last in upravljanje, ter natančen načrt vzdrževanja spomenikov.