CSD pravice

Centri za socialno delo so osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Strokovni delavci pomagajo pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, seznanjajo z možnostmi socialnovarstvene storitve in z obveznostmi, ki izhajajo iz izbire storitve. Na Centrih se lahko uveljavljajo pravice iz starševskega varstva, družinskih prejemkov ter pravic iz javnih sredstev.

Centri za socialno delo izvajajo naslednje aktivnosti, povezane s starejšo populacijo:

Storitev prve socialne pomoči

V okviru katerih vam strokovni delavci nudijo:

• Nudijo informacije o obstoječih pravicah in postopkih.
• Pomagajo pri izpolnjevanju in pošiljanju vlog.
• Pomoč pri nameščanju v dom starejših občanov.
• Reševanje težav v odnosih.
• Reševanje stanovanjske problematike starih, ki želijo bivati v skupnosti
• Reševanje materialne ogroženosti starih ljudi.
• Seznanjenje upravičencev o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve.

Storitev osebna pomoč starim nad 65 let

V okviru katere vam bodo strokovni delavci nudili svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti.

Storitev postavitev skrbnika za posebni primer ter postavitev osebe pod skrbništvo

Storitev je namenjena odraslim, ki zaradi bolezni ali druge oviranosti same zase ne zmorejo poskrbeti za svoje pravice, koristi in pravne interese ter pri tem potrebujejo pomoč skrbnika.

Naloge po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini za starejše od 65 let

Center opravlja aktivnosti v zvezi z prijavo nasilja po uradni dolžnosti, izvaja obravnavo in delo z žrtvami nasilja, izdeluje in spremlja načrt pomoči žrtve nasilja ter izvaja obravnavo in delo z domnevnimi storilci nasilja.

Na pristojnem Centru za socialno delo lahko uredite

Pravice iz javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Varstveni dodatek

Namenjen je zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem obdobju. Z njim lahko krijete življenjske stroške, kot so vzdrževanje stanovanja ali nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin (stroški z vzdrževanjem stanovanja, pohištvo, bela tehnika, …), ni pa namenjen zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb.

Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne socialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Osebe morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

• so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo, starejše od 63 (ženske) ali 65 let (moški) in niso delovno aktivni oziroma zaposleni
• so upravičeni do denarne socialne pomoči ali
• njihov dohodek ali dohodek družine presega mejo za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa meje za varstveni dodatek.

Višina varstvenega dodatka je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in lastnega dohodka.

Denarna socialna pomoč

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, odmerjena v višini, ki omogoča preživetje. Pridobite jo lahko, če nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji (RS) in ste:

• državljan RS s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS, ali
• tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v RS, ali
• oseba, ki lahko uveljavlja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo RS, ali
• oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita oziroma njen družinski član in ste na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v RS, kjer imate prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče,

izpolnjujete pa tudi naslednje pogoje:

• prijavljeni ste v ustrezni evidenci brezposelnih oseb ali aktivnih iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje,
• višina vašega lastnega dohodka ne presega višine minimalnega dohodka,
• nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje,
• aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Denarna socialna pomoč je odvisna od:

• višine dohodkov,
• števila družinskih članov,
• premoženja,
• prihrankov,
• zagotovljene oskrbe,
• morebitnega obstoja krivdnega razloga (če niste prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, prestajate zaporno kazen ipd.).

Denarno socialno pomoč se dodeli za časovno obdobje, ki se ga določi na podlagi okoliščin:

• od 1 do 3 mesecev: pri prvi vlogi,
• od 1 do 6 mesecev: ob ponovni vlogi pri neprekinjenem prejemanju socialne pomoči, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in višino pomoči ostale nespremenjene,
• največ za obdobje 1 leta: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
• trajno: osebam, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo, nezaposlenim ženskam, starejšim od 63 let ter nezaposlenim moškim, starejšim od 65, ki so brez premoženja ali v institucionalnem varstvu, njihovi družinski člani pa prav tako izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje.

Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Pravici imajo državljani Republike Slovenije, ki bivajo v Sloveniji, ter tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim bivališčem v RS, in so:

• upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč in
• niso zavarovanci iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

O pravici center za socialno delo odloči po uradni dolžnosti, če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči.

Subvencija najemnine

Pravica do subvencije najemnine je namenjena tistim, ki nimajo zadostnih sredstev za kritje stroškov najemnine ter izpolnjujejo dohodkovne in premoženjske pogoje. Do subvencije najemnine je lahko upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju.

Na Centru za socialno delo lahko uredite še druge pravice

Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev

Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev je namenjena uporabnikom v primeru nezmožnosti plačila:

• institucionalnega (domskega) varstva,
• pomoči družini na domu,
• nadomestnih oblik bivanja in oskrbe zunaj mreže javne službe za upravičence do institucionalnega varstva.

Na zahtevo upravičenca do storitve center za socialno delo na podlagi materialnega stanja vlagatelja določi višino oprostitev in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve. V primeru, da upravičenec ne moremo plačati storitev, jih je namesto njega dolžan plačati zavezanec. Največkrat je to zakonec ali otroci. Če prispevek upravičenca in zavezanca oziroma zavezancev ne zadostuje za pokritje storitve, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača občina, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče oziroma Republika Slovenija.

Pravica do izredne denarne socialne pomoči

Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.

Pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina)

Pogrebnina je posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli kot pomoč pri kritju stroškov pogreba družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji. Pogrebnina se lahko dodeli v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba.

Pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina)

Posmrtnina kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, se vam lahko dodeli, če ste bili na dan smrti umrlega upravičeni do socialno varstvenih pravic.

Določene pravice se po smrti vračajo oziroma vplivajo na dedovanje zapuščine

Pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu se pod določenimi pogoji upoštevajo pri dedovanju po osebi, ki jih je prejemala.

Dedičem ni potrebno vračati:

• izredne socialne pomoči,
• izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina),
• pomoči pri kritju stroškov pogreb (pogrebnina),
• plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,
• kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
• denarna socialna pomoč; razen v posebnih primerih,
• varstveni dodatek, razen v posebnih primerih.

Pravica do oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev ima vpliv na dedovanje:
Pri pravici do oprostitve plačila socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva se uporabniku storitve, ki je lastnik nepremičnine, z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo.
Pri pravici do oprostitve plačila socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu se lahko uporabniku, ki je lastnik nepremičnine z odločbo o oprostitvi plačila storitve pomoči družini na domu, lahko prepove odtujiti nepremičnino v korist občine v primeru:

• izrecne zahteve občine,
• če gre za nepremičnino, kjer uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča.