Rojstna hiša

Hiša z naslovom Zavrh 2, ki stoji v zaselku jugozahodno od jedra vasi Zavrh pod Šmarno goro, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja.

Še do danes, kljub prenovam, ohranja značilnosti alpskega tipa hiše s strmo dvokapnico. Pritličje hiše ohranja osnovno razporeditev prostorov kmečkega doma, kjer iz veže vstopamo v t.i. hišo, oziroma osrednji bivalni prostor, v kuhinjo, klet in pa kamro, ki je predstavljala od 16. stoletja dalje spalni prostor staršev in najmanjših otrok. Zaradi obnov in predelav hiše v drugi polovici 20. stoletja, imajo omenjeni prostori sedaj drugo namembnost, dodani pa so bili tudi drugi prostori.

Hiša – je predstavljala osrednji bivalni prostor. Poslopja, zasnovana s hišo, so se pojavila v 16. stoletju in se kasneje v 18. in 19. stoletju razširila na podeželje. Sam izraz hiša izvira iz prvotne enoprostorne dimnice, ki so bile zaradi varnosti od 2. polovice 18. stoletja prepovedane, označeval pa je celotno stavbo ali pa prostor kvadratnega tlorisa. Zato se je z uvajanjem razvitejših hišnih tipov ime preneslo na glavni bivalni prostor.

Kamra – izhaja iz italijanske besede camera, kar v prevodu pomeni soba. Prostor je predstavljal spalnico za starše in najmlajše otroke. Kamro je tradicionalna kmečka hiša pridobila v drugi polovici 16. stoletja, ko so v hišah postavljali samostojne črne kuhinje. Tradicionalno je bila kamra za glavnim bivalnim prostorom.

Klet – dostop do kleti je bil navadno iz veže. Pri vrhhlevni kmečki hiši je klet v pritličju, navadno poleg hleva. Včasih je dostopna tudi od zunaj, nekatere hiše pa so imele oboje.

Po prenovah se je v hiši žal ohranilo malo avtentičnih predmetov. Vsi ohranjeni predmeti so ustrezno označeni in jih obiskovalec ob sprehodu skozi hišo z lahkoto prepozna.

Pod budnim očesom konservatorjev je bila postavljena nova krušna peč, ki je povsem funkcionalna in ima poleg ogrevanja tudi možnost priprave jedi.